Spomin odvisen tudi od kosti
Nizka vrednost telesne kostne mase predstavlja za žensko večje tveganje, da bodo imele v starosti težave s spominom. Dokazano je, da padec estrogenov po menopavzi zniža količino kostne mase. Sedemdesetletnice z nizko vrednostjo zato verjetno v svojem življenju niso imele veliko estrogenov v telesu. Estrogen tudi varuje možgane pred hitrejšo izgubo spomina. Te ugotovitve pa še ne pomenijo, da bodo zdravniki svetovali uživanje ženskih spolnih hormonov vsem, ki imajo takšne kosti.
Lenuhi z velikim trebuhom
Vsakdo ve, da imajo ljudje, ki se ne rekreirajo, velik trebuh. Znanstveniki pa so presenečeni nad novim spoznanjem o hitrosti in globini nalaganja tega maščobnega tkiva. A k sreči se ga tako hitro, kot ga dobite, tudi znebite, trdi skupina strokovnjakov z univerze v Severni Karolini. Maščoba med trebušnimi organi poveča verjetnost za nastanek sladkorne bolezni in težav s srcem. V osmih mesecih neaktivnosti se količina maščobe poveča skoraj za desetino. Za prav toliko pa se bo tudi zmanjšala, če boste telovadili. Za tako hitro izgubo maščobe mora biti telesna aktivnost učinkovita. Preteči morate vsaj pet kilometrov na dan in telovaditi pol ure. Ker se ljudje vedno manj gibljejo in je sladkorne in srčnih bolezni vedno več, je škodljiva posledica visceralne maščobe razumljiva. Ženskam se v primerjavi z moškim maščoba nalaga dvakrat hitreje. Njeno raztapljanje pa bistveno ne odstopa od moškega.
Stres v službi dvigne pritisk
Čim bolj naporno je vaše delo, tem hitreje narašča vaš krvni tlak. Stres na delovnem mesu se skozi leta sešteva in pri upokojitvi je zaradi tega tlak že zelo povečan. Krvni tlak ne zvišujejo le najbolj odgovorna dela, ampak načeloma vsaka oblika dela, ki zaposlenega utesnjuje. Če pri delovnem procesu ne odločate o ničemer, če ne upoštevajo vaših pripomb in morate delati dosledno po navodilih, ste gotovo pod stresom. Nadrejeni naj bi upoštevali priporočila za izboljšanje delovnega okolja. Skupna malica vsaj enkrat na teden z nekoliko manj avtoritativnim pristopom in skupinsko delo, kadar je to mogoče, pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Pripadnikom primitivnih ljudstev, ki ne poznajo stresa zaradi delovnih razmer, se krvni tlak s starostjo ne zvišuje. Reuters
Sonce nevarno očem
Po ugotovitvah ameriških strokovnjakov se je rak na konjuktivi v obdobju od 1973 do 1999 povečal kar za trikrat. Konjuktiva je tanka membrana, ki pokriva notranji del veke in zunanji del očesa. Večja pogostost pojavljanja melanoma na očesnih delih je gotovo povezana s soncem, saj so približno enako povečanje zabeležili tudi pri melanomu kože. Več rakavih spremeb na očesu imajo moški, ki se pogosteje premalo zaščitijo. Klobuke in slamnike ter očala nosijo pogosteje ženske, kar očitno predstavlja kakovostno zaščito.
Plavalni bazeni preveč onesnaženi
Kloriranje vode je vedno manj učinkovito, ugotavljajo strokovnjaki. Po pregledu večjega števila bazenov so ugotovili, da jih je več kot polovica napolnjenih s kontaminirano vodo. Pojasnjujejo, da je bilo veliko mikroorganizmov v vodi zaradi neustrezne cirkulacije in menjave vode ter njene kislosti (pH). Verjetno ne moremo vse krivde naprtiti vzdrževalcem in lastnikom, pravijo strokovnjaki. Tudi obiskovalci niso dovolj uvidevni do drugih, saj odhajajo v vodo tudi ob prebavnih težavah, s herpesom in drugimi prenosljivimi boleznimi. Prav tako ne upoštevajo navodila o predhodnem prhanju in dezinfekciji nog.
Kofein v mnogih pijačah
Roland Griffiths, profesor psihiatrije in nevrologije na univerzi Johns Hopkins, opozarja potrošnike na skriti kofein v hrani in pijači. Ker proizvajalci niso dolžni na etikete napisati vseh sestavin v izdelku, ampak le tiste, ki presegajo določeno vrednost, marsikdo kupuje izdelke s kofeinom. Kar precej ga je tudi v nekaterih pomarančnih sokovih, ne le v kokakoli in pepsikoli. Vsebujejo ga tudi določene vrste sladoleda. Mladostniki do dvanajstega leta ga naj ne bi zaužili več kot 85 gramov na dan, v porciji sladoleda pa ga je lahko tudi 128 gramov. Na obnašanje in počutje pa vpliva enako kot pri odraslih. Večje količine skritega kofeina so lahko nevarne, saj povzročajo razdražljivost, hiperaktivnost, anksioznost in nespečnost.
Rahitis v Avstraliji
Marsikdo bi najbrž kar zajel sapo od začudenja, ko bi izvedel, da celo otrokom v sončni Avstraliji primanjkuje vitamina D, ki ga človeško telo ponavadi pridobi s sončenjem. Toda v zadnjem času se v ordinacijah avstralskih zdravnikov pojavlja vse več otrok, obolelih za rahitisom, glavni dejavnik za to bolezen pa je nezadostna izpostavljenost sončnim žarkom. Večina teh otrok izvira iz muslimanskih družin, v katerih si mati skriva obličje pred soncem z ruto. Znaki rahitisa so bolečine v kosteh, ukrivljene noge, nenavadno oblikovana glava, deformirana hrbtenica in nizka rast. Kot je opozoril dr. Graeme Johnson iz Otroške bolnišnice princese Margarete v Perthu, bi bilo treba nove priseljence v Avstralijo seznaniti s tveganjem obolevnosti za rahitisom in nevarnostmi, ki jih poraja pomanjkanje vitamina D v otroškem organizmu. Avstralske statistične raziskave so pokazale, da so nosečnice s temnejšo poltjo ali tiste, ki nosijo rute, bolj dovzetne za pomanjkanje vitamina D. Poročila, objavljena v različnih medicinskih zbornikih, omenjajo, da lahko otroci takih mater pozneje trpijo tudi zaradi težav z mišicami. Po pisanju revije News in Science 90 odstotkov vitamina D v organizem pride s kemično reakcijo, ki se sprosti, kadar telo obsevajo ultravijolični žarki B. Znano pa je tudi, da koža temnejših odtenkov ne vpije toliko ultravijoličnih žarkov kot svetla. Po besedah nekega avstralskega zdravnika bi ljudje iz skupine, ki je izpostavljena večjemu tveganju, morali vitamin D v organizem vnašati z uživanjem posebnih vitaminskih dopolnil k prehrani.