Reformacija oz. protestanzizem je versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju na območju zahodne Evrope. Namen tega gibanja je bil preureditev rimskokatoliške cerkve.
Začetnik tega obdobja je bil nemški duhovnik Martin Luther, ki je na vrata cerkve v Nemčiji priblil liste s 95 zahtevami protestantov.
Glavne zahteve protestantov so bile:
Nepriznavanje papeža
Neposredni stik med verniki in bogom- proti celibatu
– proti spovedi (odpustkom)
– proti čaščenju svetikov
– odprava samostanov
Opravljanje bogoslužja v maternem jeziku
Proti gradnji cerkva
Proti izkoriščanju preprostih ljudi
Slovenski protestanti so bili:
Primož Trubar
Adam Bohorič
Jurij Dalmatin
Sebastijan Krelj
Trubarjeva bibliografija
Trubar je obajvil 22 knjig v slovenskem jeziku, vsa dela ki jih je napisal pa so bila nastisnjena v Tübingenu. Najbolj pomembni deli za slovenski jezik sta bili Abecednik in Katekizem, ki jih je izdal pod psevdonimom Rodoljub ilirski. Trubar je pisal tudi v nemškem jeziku.
Vsa trubarjeva dela:
Catechismus – 1550
Abecedarium – 1550
Catechismvs – 1555
Abecedarivm – 1555
Ta evangeli svetiga Matevsha – 1555
Ena molitov tih kerszhenikov – 1555
Ta pervi deil tiga Noviga testamenta – 1557
Ta slovenski koledar – 1557
En regišter… Ena kratka postila – 1558
Ta drvgi deil tiga Noviga testamenta – 1560
Register – 1561
Svetiga Pavla ta dva listy htim Corintariem – 1561
Articvli – 1562
Cerkovna ordninga – 1564
Ta celi psalter Dauidou – 1566
Abecedarivm – 1566
Ta celi catehismvs – 1567
Ena duhovska peissen svbper Turke – 1567
Svetiga Pavla lystvvi – 1567
Eni psalmi, ta celi catehismus – 1567
Try duhouske peisni – 1567
Catehismvs sdveima islagama – 1567
Noviga testamenta pvsledni deil – 1567
Ta pervi psalm shnega triiemi islagami -1569
Ta celi nov testament – 1582
Hishna postilla (COBISS) – 1595
Primož Trubar se je rodil leta 1508 na Rašici pri Velikih Laščah. Njegov oče Miha je bil tesar in mlinar, materi pa je bilo ime Jera. Rašica je bila v tistih časih gospodarsko in prometno središče v velikolaški deželi.
Trubar je v Rašici živel do svojega dvanajstega leta. Pri dvanajstih letih je odšel od doma, saj mu je turjaški grof omogočil šolanje za duhovski stan. Prvo leto se je šolal na Reki, kasneje pa še dve leti v Slazburgu v Avstriji, kjer se je preživljal s cerkvenim petjem. Po šolanju se je preselil v Trst, kjer je bil osebni služabnik škofa Bonoma.
Pri 20. letih mu je škof Bonomo zaupal škofijo Loko pri Zidanem mostu, ki pa jo je Trubar hitro predal vikarju, saj je sam odšel na Dunaj, kjer je študiral dve leti. Po dveh letih študija se je vrnil v Trst, kjer je eno leto pridigal.
Leta 1530 ga je škof Bonomo posvetil in ga določil za vikarja v Laškem. Po petih letih se je vrnil v Ljubljano kot škofijski vikar, kjer je pridigal tako v Slovenskem kot v nemškem jeziku. Nekaj let kasneje pa je ponovno odšel v Trst, saj ga je zaradi njegovih pridig deželni glavarpregnal.
Leta 1542 je Bonomo pri Ljubljanskem škofu Kacijanarju dosegal, da ga je ta imenoval za kanonika. Pod tamkajšnim škofom Urbanom Tekstorjem, ki je bil katolik, je Trubar dobil službo vikarja v Šentjerneju, kjer bi naj uredil gospodarstvo župnije. Vendar so se tamkajšni uradniki pripravljali, da Trubarja zaprejo. Ker je to pravočasno izvedel, je leta 1548 pobegnil v Nurenberg v Nemčijo, tukaj pa se je vključil v Luterantsko skupnost.
Leta 1548 je dobil službo pastorja v Rothenburgu, kjer si je ustavril družino s 4. otroki.
Kasneje je začel uresničevati svoje zamisli za Slovenski jezik. Več o njegovem delu si lahko preberete tukaj.
Trubar je umrl v svojih 80. letih v Derendingenu, kjer je bil tudi pokopan.
Leta 2008 smo praznovali petstoto obletnico rojstva Primoža Trubarja. Trubar se je rodil leta 1508 na Raščici, kjer je predvidoma živel do leta 1520. Nato pa se je preselil, saj mu je turjaški grof omogočil šolanje za duhovski stan. Najprej se je eno leto šolal na Reki, kasneje pa še dve leti v Salzburgu.
Na 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja je Vlada Republike Slovenije sklenila, da se leto 2008 razglasi za Trubarjevo leto. Na to leto se je zvrstilo precej prireditev in razstav namenejenih spominu na Primoža Trubarja in njegovo delo. Del prireditev je potekal tudi izven meja naše države in sicer v Nemčiji, kjer je Trubar leta 1586 tudi umrl.
Več o Priožu trubarju in njegovem delu lahko najdete tudi na spodnjih povezavah:
– http://sl.wikipedia.org/wiki/Primo%C5%BE_Trubar
– http://www.velike-lasce.si/velikolaska-dezela/velikolaski-razumniki/primoz-trubar.html
– http://www.hervardi.com/primoz_trubar.php
Obletnica Primoža Trubarja se nahaja na Unescovem seznamu obletnic.