Krivljenje notranjih vrat lahko preprečimo
»Izbiramo lahko med enokrilnimi, dvokrilnimi drsnimi ali nihajnimi notranjimi vrati. Pri izbiri moramo med drugim upoštevati slog opremljanja celotnega objekta oziroma posameznega prostora« . Ko govorimo o materialu, je najbolj razširjena ponudba pri furniranih in masivnih vratih, ki so lahko iz smrekovega, javorovega, češnjevega, jesenovega, orehovega, hrastovega, bukovega ali kakšnega drugega, lahko tudi bolj eksotičnega lesa. Lahko so gladka, stilna, rustikalna ali kombinirana s različnimi vrstami stekla.
Če nas moti hrup, ki prihaja od zunanjih prostorov, lahko izberemo vrata z dodatno zvočno izolacijo, pri katerih je sredina okvirja zapolnjena s posebno protihrupno ploščo. Že v fazi gradnje je dobro razmisliti, ali boste morda potrebovali vrata z nadsvetlobo, saj bo temu treba prilagoditi konstrukcijo podboja.
Pri vgradnji pomembna zračna vlažnost
Večjim težavam zaradi krivljenja se lahko izognemo. Pred vgradnjo novih notranjih vrat mora biti prostor ustrezno pripravljen: med drugim mora biti v njem ravno prav vlage, zidovi, keramika in opleski morajo biti dokončani in osušeni, talne obloge položene in polakirane. »Najpogostejša napaka pri novogradnjah, ki neposredno vpliva na stabilnost vratnih kril, je, da se vrata vgrajujejo v prostore, ki ne ustrezajo naštetim zahtevam. Pogosto pa sicer v danem trenutku ustrezajo tem zahtevam, a je vse zaman, če se potem prostor zapre in se vrata v njem dobesedno ‘kuhajo’, logična posledica tega pa je krivljenje«. Če že moramo vgraditi vrata v neustreznih razmerah, potem naj ostanejo odprta. »V tem primeru tudi ne smemo takoj ogrevati prostorov. Vrata naj bodo v neogrevanem prostoru dva do tri tedne odprta, da se vzpostavi ravnovesje vlage, šele nato začnemo ogrevati.« Več o kerrocku …
Pri vgradnji notranjih vrat je treba upoštevati nekaj pravil, da se vrata brezhibno zapirajo in dobro tesnijo. Dimenzije zidne odprtine morajo denimo dopuščati nemoteno vgradnjo vrat. Zidna odprtina mora biti torej z obeh navpičnih in z zgornje prečne smeri za centimeter večja od mere podboja. Vgradno polje omogoča, da mojstri postavijo vrata v odprtino vertikalno pod kotom 90 stopinj, kjer podboj fiksirajo in zatemnijo.
V glavnem prevladujejo suhomontažni podboji, ki jih lahko zamenjamo z novimi brez večjih zidarskih posegov. Vgradnja mokromontažnih podbojev, pri katerih potrebujemo pomoč zidarja, so redki. Najpogosteje pridejo v poštev pri novogradnjah oziroma takrat, ko talna obloga še ni položena na estrih. Mokromontažni podboj namreč stoji na estrihu, talna obloga pa je položena do njega, medtem ko suhomontažni podboj stoji na talni oblogi. Če torej vgrajujemo mokromontažni podboj, mora biti ta daljši, saj pod njim ni talne obloge. Montaža je zahtevnejša, saj je treba novi podboj prilagajati obstoječim detajlom. Vse skupaj bo ceneje in preprosteje, če se odločimop za izvedbo s podlaganjem podboja s trdim lesom.